Cerkev na Skalnici je že skoraj dokončana. Vikar je sporočil, da bo kmalu praznik njene posvetitve. Urška se je slovesnosti zelo veselila, Janu pa priznala, da komaj čaka, kdaj bo spet videla Marijo.

Bil je pozen večer in dolina je bila tiha in mirna. Slišati je bilo le lahke korake mladega Jana. Srce mu je igralo v posebnem veselju. Da, veselil se je velike slovesnosti na Skalnici, ki se je vse bolj bližala. Le še slaba dva tedna sta bila do takrat. A tega večera to ni bil glavni razlog za njegovo veselje. Bilo je nekaj povsem drugega.
Stopil je v izbo. Mama je bila še pokonci. »Jan, si le doma,« ga je pozdravila, »prav skrbelo me je že zate.«
»Pri Attemsu sem bil, pa so imeli več gostov, kot sem pričakoval,« je odgovoril mladenič. Z živahnim pogledom je gledal zdaj mamo, zdaj okrog po izbi.
Mama ga je dobro poznala. Takoj je vedela, da se v fantu nekaj dogaja. Kljub veliki radovednosti ni ničesar vprašala. Pustila je, da fant sam pove, kaj se godi.
»Adam študira v Benetkah,« je začel razlagati Jan. »Danes me je kar naravnost vprašal, kaj bi rad delal v življenju.«
»In kaj si odgovoril?«
»No, malo manj naravnost sem odgovoril, da so moje želje povezane s študijem in da mi bo moral Bog, če tudi sam tako želi, najprej urediti možnost študija.«
»Jan, to si mu rekel?!«
»Da, samo po pravici sem povedal. Adam se je nato začel smejati in rekel, da je bil najbrž Bog v dogovoru z njegovim očetom. Da namreč Hieronim Attems sprašuje, če bi želel študirati. Ker meni, da sem bister, bom prejemal njegovo podporo. Vse stroške mi želi kriti.«
»To je pa veliko!« je vzkliknila Jera, ki si česa podobnega nikoli ni upala niti predstavljati. »Kaj si pa tako zelo želiš študirati?«
Jan je pogledal mamo globoko v oči. »Mati, iz vsega srca bi rad postal duhovnik. To sem povedal tudi Adamu in njegovemu očetu. Ne vem, ni se mi zdelo, da bi bil njegov oče presenečen nad tem. Rekel je le, naj bom dober duhovnik.«
Mati Jera je vzkliknila: »Jan! Ali res? Nikoli nisi omenil, da razmišljaš o duhovništvu!«
Jan je že dolgo nosil v sebi željo, da bi svoje življenje podaril Kristusu. Želel si je delati na Božji njivi, ljudem govoriti o Bogu in jih voditi k njemu. Pred kratkim se je dokončno odločil, da želi postati duhovnik. Dober duhovnik.
Zdaj je pogledal mamo in mehko rekel: »Mama, mar nisi ničesar slutila?«
»Slutila sem, a več kot to pa ne.« Nežno in ljubeče ga je pogledala in mu na čelo zarisala znamenje križa. Nato je rekla: »Postani svet duhovnik.«
In ko je Jan odšel spat, je stopila do stene, kjer je visel rožni venec. Pokleknila je in dolgo molila. Solze so ji kapljale iz oči od velikega veselja, ganotja in ljubezni.

Naloga:
Vprašaj starše, kako so se odločili za svoj poklic!

Vprašanje (odgovor pošlji na smarnice.smarjekp@gmail.com):
Kaj bi rekli tvoji starši, če bi jim povedal/a, da si se odločil/a za poklic duhovnika oziroma redovnice?