Končno je prišel čas za zidanje cerkve. Jernej je sporočil, da odhaja v Ljubljano po mojstra Gregorja. Jana je povabil, naj gre z njim. V Ljubljani so mnogi nejeverno poslušali zgodbo, kako je fant čudežno spregledal. Jan je na poti domov razmišljal, kaj želi početi v življenju. Le kakšna bo njegova pot?

»Mojster Gregor je v Grgarju! Jutri začnemo dela na Skalnici!« Tako so si ljudje pripovedovali najpomembnejšo novico. Bili so vznemirjeni in polni pričakovanja.
Naslednjega dne se je mnogo mož in fantov odpravilo na Skalnico.
S seboj so vzeli orodje, ki so ga imeli: krampe in lopate. Mojster Gregor je zbral vso množico. »Pozdravljeni možje, ki boste svoj pot, žulje in delo svojih rok darovali za Marijo. Vse to vam bo stotisočkrat poplačala. Dobro veste, da si s tem delom ne boste zaslužili nobenega bogastva na zemlji, a še kako velik zaklad boste imeli v nebesih.« Nato je čez vse zbrane naredil znamenje križa. »Začnimo v Božjem imenu!«
Pridne roke so zavihtele svoje krampe in začele kopati temelje za cerkev. Tudi Jan je pomagal. Hvaležen je bil, da lahko vihti kramp, saj tega prej s slepimi očmi ne bi nikoli mogel.
Nenadoma pa je kmet Matija ves iz sebe zaklical: »Mojster Gregor, pridite sem!« Mojster je prišel bliže in obstal. Le kaj se dogaja, je zanimalo Jana nič manj kot druge. Stopili so bliže.
»Poglejte, kaj sem našel!« je klical Matija.
Prav zares, nekaj je bilo zakopanega v tleh. Da ne bomo odkrili še zaklada na tej skalnati gori? Kmetje so pomagali odkopati nenavaden predmet. Le kaj je to? Strmeli so in se čudili. Pred njimi je bila lepa kamnita plošča rdečkaste barve. Na njej je bilo vklesanih mnogo krogov: deset vrst, po dvanajst krogov v vsaki vrsti. Najbrž ste že izračunali, koliko jih je bilo vseh skupaj, kajne? Kar sto dvajset.
Jan je strmel v kroge. V tiste na robovih plošče so bile vklesane črke.
»Kaj piše?« so spraševali tisti, ki niso znali brati.
»Ave, gratia plena, Dominus tecum, benedicta tu in mulieribus,« je pre53
bral Jan. Kmetje so ostrmeli. Razumeli so besede, saj so takrat v cerkvah molili v latinščini. Kar jim je prebral Jan, je pomenilo: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si ti med ženami.« Le kako je prišla plošča semkaj? Tega ni znal nihče razložiti. Kmetje so pomislili, da so jo najverjetneje prinesli angeli iz nebes.
»Kaj pa je vklesano v kroge na sredini?« je vprašal kmet Andrej. »Jaz nič ne vidim, ko je ta dolgin pred menoj.«
»Lipov list, zvezda, pelikan, golobi, labodi,« je našteval Matija, ki je bil najbliže.
»Kaj to pomeni? Jaz ničesar ne razumem.«
»Mislim, da so to Marijina znamenja,« je rekel mojster Gregor.
»Tudi to je veliko znamenje, da smo našli ploščo,« je dodal Jan.
Kmetje so pokimali. To je bilo zanje veliko znamenje in potrditev, da delajo pravo stvar; da kopljejo na sveti zemlji, glede na to, da je v njej počival kamen z besedami, ki hvalijo nebeško Gospo. Spoštljivo so gledali najdbo.
»Ko bomo sezidali cerkev, bomo ploščo postavili vanjo. Do takrat pa jo bomo varno shranili v kapelico ob Marijinem kipu,« je zaključil mojster Gregor. »Naj nam bo v spodbudo, kadar bomo omagovali od dela. Zdaj pa nadaljujmo.« Kmetje, prepričani, da se je zgodil nov čudež, so zdaj s še večjo vnemo poprijeli za orodje in jame za temelje so bile v nekaj dneh izkopane.
Zgodovinarji so pozneje želeli odkriti, ali je vendarle mogoče pojasniti, kako se je plošča znašla na tistem vrhu. Šele v prejšnjem stoletju so odkrili listine, ki so razjasnile skrivnost. Že mnogo preden se je Marija prikazala Urški, je na Sveti gori stala Marijina cerkev (v 14. stoletju, morda pa že v 11.). Plošča je bila nameščena v delavnici spominkov poleg cerkve. Potrebovali so jo za ulivanje spominkov za romarje. To pomeni, da je bila tudi tista cerkev romarska. Del plošče je še danes ohranjen. Vidimo ga lahko v svetogorski cerkvi. Vzidan je v steno za velikim oltarjem. Najdba plošče je dragocena tudi za nas. Kot piše pater Martin Perc, nam plošča sporoča, »da Marija na Sveti gori ni ne zase ne za svoje častilce zahtevala nič novega. Samo svojo in svojega ljudstva staro božjo pot je zopet vzela v svojo last in posest« (Perc, 1967, 13).

Naloga:
Oglej si domačo cerkev in nariši podobo, ki ti je najbolj všeč!

Vprašanje (odgovor pošlji na smarnice.smarjekp@gmail.com):
Kako se je na Sklanici znašla plošča, ki so jo možje našli pri kopanju zemlje za cerkev?