Možje so se odločili, da Mariji na Skalnici najprej postavijo kapelico. Urškin oče jih je opomnil, da pri tem ne smejo pozabiti na tlako, saj je treba upoštevati tudi svetne zakone. Verjel je, da bo Marija poskrbela tudi za grofovo dovoljenje. Drugi so o tem dvomili, saj je grof naklonjen luteranski veri, ki Marije ne časti.

Glavar goriške grofije Gabriel Salamanca, grof Ortenburški, je mrko hodil po sobi. Ni in ni mogel verjeti, da se v njegovi grofiji lahko dogaja kaj takega.
»Preprost deklič naj bi vznemirjal moje kmete? To je vendar smešno!« je rohnel. »Mi lahko pojasnite, s čim jih je tako vznemirila, da nočejo več opravljati tlake?« Grof se je zazrl v sla pred sabo.
»Gospod grof, to dekle si je izmislilo, da se ji je prikazala Marija. Neumno ljudstvo pa ji verjame. Zdaj so vsi pripravljeni graditi cerkev, in to na Skalnici, pomislite, na Skalnici, kjer še poti ni do vrha, kaj šele vode.«
»To je povsem nespametno,« je zagodrnjal grof. Odkorakal je do okna in nazaj.
»In kako je ime tej prevarantki?«
»Urška Ferligojeva. Menda je ljudi že pripravila do tega, da bodo naredili pot do vrha Skalnice in z vozovi zvozili gor ves potreben material za gradnjo.«
»Ni jim treba delati nobene poti,« je odločil grof, »ker jim bomo zidavo prepovedali. Kdo vendar odloča o zidanju novih cerkva? Ljudstvo ali poglavarji? Urško pa … hočem, da mi jo pripeljejo na grad. Bo že videla, kaj pomeni vznemirjati ljudstvo z neumnimi lažmi!«
Takoj je poklical dva biriča in ju poslal v Grgar po Urško.
Urška je medtem nadaljevala svoje poslanstvo. Če ni bila na Skalnici, je med ljudmi širila vest o Marijinem naročilu. Hodila je v okoliške kraje: Ravne, Bate, Trnovo, Ravnico, želela pa je iti tudi v Solkan in Gorico. Novica o prikazanju se je širila hitreje, kot je Urška mogla hoditi. Ljudje so jo radi poslušali, saj je Urška s svojim sporočilom prinašala novo luč, upanje, da jih Marija v preizkušnjah ni pozabila in je rešitev blizu.
Tega dne je stopala proti Solkanu. Na nekem ovinku se je ustavila, da bi v studencu popila malo vode. Takrat sta se prikazala biriča in jo zgrabila.
»Ti si Urška Ferligojeva, kajne?«
»Sem. Pustita me! Kaj vendar hočeta?«
»Ne boj se, samo na grad te peljeva. Boš še gospodi povedala, kaj ti je naročila Marija,« se je zarežal eden od biričev. Vklenila sta preplašeno Urško in jo odpeljala na grad.
»Ti si torej Urška Ferligojeva,« je rekel grof, ko je Urška stala pred njim. Pozorno si jo je ogledal. Bila je preprosto oblečena, v očeh pa se ji je videlo, da jo je strah. Sklonila je glavo in gledala v tla.
»Vse vem, kaj se dogaja v vasi. Slišal sem, da ljudi zavajaš, da se ti je prikazala Marija. Naj bo takoj jasno: Marija se ti ni prikazala. Marija se ne prikazuje, razumeš. Živela je in umrla. Zdaj je v nebesih. Ne prikazuje se navadnim smrtnikom.«
Urška je molčala.
»Torej, priznaj, da si ljudi zavajala in da je bilo vse, kar si jim govorila, velika laž. Potem greš lahko domov.«
»Tega ne morem reči, gospod grof. Vem, da je Marija v nebesih. In vendar se je na Skalnici prikazala. Tam želi imeti hišo, tako je rekla.«
»Tako torej. Ne boš priznala laži, kajne? Vendar mene ne boš preslepila. Kmete si že zavedla, da namesto na tlako hodijo na Skalnico. Mar veš, kakšno kazen zasluži, kdor ljudi hujska proti tlaki?« Grof je zdaj že rohnel. Ni se zmenil za to, da je Urška želela stvar pojasniti.
»Kar molči. V ječi, med starimi razbojniki, se boš kmalu skesala in krotko priznala, da je vse velika laž. Biriči, odpeljite jo!«
»Ne!« je kriknila Urška, ko so jo ponovno zgrabili in odvedli proti ječam grgarske graščine. Odklenili so močna železna vrata in jo pahnili v temo.
»Novega jetnika ste dobili, le oglejte si, koga sem vam pripeljal!« je še zaklical eden od biričev, preden je dobro zaklenil vrata. Za trenutek se je slišalo le njegove korake, ki so se oddaljevali, nato je zavladala tišina.
Urška se ni hotela zlagati. Raje je šla v ječo. Naj nam bo njen zgled v spodbudo, da se bomo tudi mi tako trdno zavzemali za resnico.

Naloga:
Zgodbo o tem, kako se je Urški prikazala Marija, povej nekomu, ki je še ne pozna!

Vprašanje (odgovor pošlji na smarnice.smarjekp@gmail.com):
Česa je grof obtoževal Urško?