Preskoči na vsebino


8. maj - GREMO ZIDAT

Urška je odšla med ljudi in jim povedala, kaj se ji je zgodilo. Gospa Mici in druge žene so takoj želele pomagati, starček z vasi pa kar ni hotel verjeti njeni zgodbi. A Urška ga je s svojo iskrenostjo le prepričala.

Urška se je vračala proti domu. Za njo je bila že dolga pot. Sploh ni več štela, kolikokrat je ponovila svoje doživetje. Nekateri so ji rekli, da je lažnivka in jo ozmerjali, drugi so ji verjeli in jo radi poslušali. Zdaj je bila že blizu domače vasi in naproti ji je prihajalo nekaj mož.
»Urška, kaj praviš? Da bi Marija rada cerkev na Skalnici?« jo je vprašal mladi Jakopin, ki mu je žena že vse povedala.
»Da, tako je rekla.«
»Pa prav Skalnico si je izbrala? Tam ni lesa, ni kamenja za zidanje, predvsem pa ni vode. Delavci bodo med delom žejni in tudi za zidanje potrebujemo vodo.«
»Ves material bomo morali znositi na vrh,« je dodal Matija, »kar sploh ne bo lahko. Do vrha ni nobene poti. Samo stezice.«
»Ko bi nam Marija vsaj tlako odvzela! Je kaj rekla o tem, Urška?« se je zanimal Jakopin.
»Marija ni nič govorila o tlaki. Govorila je samo o tem, naj jo tam prosimo milosti. To pa pomeni, da nam želi pomagati.«
Možje so pokimali.
»Potrebni smo Marijinega varstva in blagoslova. Sicer bomo vsi izdihnili pod tem jarmom, ki nam ga nalaga grajska gospoda.«
Za trenutek je nastala tišina. Kmetom je bilo res težko. Tlako in dajatve so doživljali kot krivico, sploh kadar so graščaki stare zakone spreminjali njim v škodo. Poleg tega so morali ostati na svoji zemlji. Niso se smeli preseliti v mesto ali v drugo deželo, kjer bi lažje živeli. Ogrožali so jih tudi Turki, ki so plenili po naših deželah in puščali za seboj veliko gorja.
»Urška, bodi brez skrbi,« je rekel Jakopin. »Pomenili se bomo, kako se bomo lotili zidave. Lepo cerkev ji bomo postavili, kajne, možje?«
»Najlepšo daleč naokoli!« je navdušeno pritrdil eden od mož.
Urška se je veselo zahvalila in odšla proti domu.
Naslednjega dne so jo prebudili moški glasovi z dvorišča. Stopila je k oknu. Pet mož je stalo zunaj in se pogovarjalo z očetom Jakobom. Slišala je, da so omenili Skalnico. Le kaj se dogaja? Pa ne, da bodo že kar začeli zidati? Urška si ni mislila, da bo šlo to tako hitro.
Stopila je pred hišo.
»Hej, Urška, pozdravljena! Na Skalnico gremo. Pridi z nami, da nam pokažeš, kje točno se je prikazala Marija in kje bi rada imela svojo hišo.«
»Boste res že začeli zidati?« je bila Urška presenečena.
»Seveda! Najprej bi Mariji radi naredili preprosto kapelico. Potem bomo načrtovali večjo cerkev, za kar bomo potrebovali bolj učene glave, kot so naše.«
»Kako pa boste uredili s tlako?« je vprašala Urška.
»To lahko počaka. Marija ima prednost. Mar ni tako?«
Oče Jakob je zmajal z glavo. Zaskrbelo ga je, da bo navsezadnje še Urška kriva, da možje ne pridejo na tlako. »Pametno moramo ravnati. Ne smemo kršiti svetnih zakonov, pa čeprav bi delali v Božjo čast. Če je Marija tako naročila, bo poskrbela tudi za to, da nam bo grof dovolil zidati. Dobro je, da molimo za tiste, ki nam vladajo, da bodo dobro vladali.«
Eden od mož je nejeverno zmajal z glavo. Začel je pripovedovati, da je na gradu marsikaj novega. Po dolgih letih so dobili sinčka. Kar pa je moža skrbelo, je bila novica, da je menda tudi njihov grof sprejel novo luteransko vero. »Veš, Jakob, ta vera je proti zidanju novih cerkva in nasprotuje romanjem. Toda ne skrbi. Mariji bomo najprej postavili le kapelico. Potem bomo že našli pravi način, kako postaviti cerkev, da bo prav tudi po svetnih zakonih.«
Nato so se skupaj z Urško odpravili proti Skalnici. Nihče pa ni slutil, da se bo eden izmed njih prav kmalu srečal z grofom.

Naloga:
Zmoli molitev Oče naš za predsednika države!

Vprašanje (odgovor pošlji na smarnice.smarjekp@gmail.com):
Koliko mož se je pogovarjalo z Urškinim očetom preden so prvič odšli zidat na Skalnico?

Lokacija: