Preskoči na vsebino


2. maj - LUTROVA VERA

Pred skoraj petsto leti je v Grgarju živela Urška. V družini je bila edina od otrok, ki je kot majhna preživela, drugi so zboleli za kugo in umrli. Pri sosedovih pa je od otrok preživel le Jan. Toda zaradi kuge je ostal slep.


»Pridi, Urška, k Tkalčevim greva po platno,« je mati Tereza poklicala svojo hčer. Urška je veselo pokimala. K Tkalčevim, kakor so rekli domačiji, kjer so stanovali Jan in njegovi starši Jernej in Jera, je Urška rada zahajala.
»Jan, ugani, kdo prihaja,« je rekla Jera svojemu sinu. Prisluhnil je glasovom, ki so se bližali. Hitro jih je prepoznal.
»Ah, mama, to je pa čisto lahka uganka. Urško takoj prepoznam. Toda tokrat ni sama. Z mamo gre, kajne?«
Jera je pokimala: »Tako je. Sta že tu. No, le pridita noter.«
Urška je pozdravila in z Janom sta se kmalu zatopila v svoje igre, njuni mami pa sta kramljali pri statvah.
»Vaša Urška je velik blagoslov za našega Jana, a skrbi me, kako bo z njim, ko odraste. Ne bo mogla biti vedno ob njem, sam se bo moral nekako znajti,« je zavzdihnila Jera.
»Jera, Bog bdi nad njim. Poskrbel bo zanj, boš videla,« jo je spodbudila Tereza. »Kako bo poskrbel in kdaj, tega pa ne moremo vedeti.«
»Saj vem, zaupam mu. Upam, da bo poskrbel tudi za mojega moža. Zadnje čase kar naprej hodi v Ljubljano, kar mi ni prav nič všeč.«
»V Ljubljano? Te je strah, da se mu bo kaj zgodilo na poti?«
»Ne, to ne. Skrbi me to, o čemer se pogovarjajo v Ljubljani. Večkrat mi pripoveduje o novi veri. Kako se ji že reče? Menda je Lutrova vera. Jernej je navdušen nad njo.«
»Bog nam pomagaj! Slišala sem že o njej. Duhovnik nam je govoril. Pomisli, Marija, ki je nam tako sveta, je njim kot vsaka druga žena. Ne častijo je in tudi svetnikom se ne priporočajo.«
Jera je zmajala z glavo. »Jernej mi je govoril, da imajo samo dva zakramenta: krst in blagoslov kruha, kar je nekaj takega kot za nas sveto obhaji11
lo. Sploh si ne morem predstavljati, da poroka ne bi bila zakrament. Ali pa, da bi živeli brez spovedi.«
»Kdo bi to razumel,« je rekla Tereza, »vsi verujemo v istega Boga in se trudimo živeti po istih Božjih zapovedih. Res ne vem, zakaj potem dve veri. Veš kaj, moliva, da bo kmalu spet ena vera.«
Jera je pokimala. »Zdaj razumeš, česa me je strah. Da mi ta vera ne zaslepi še mojega Jerneja.«
»Molila bom zanj,« je obljubila Tereza. Nato je vzela platno, poklicala Urško in skupaj sta odšli domov.
Preprosto ljudstvo v Grgarju ni slutilo, kako hitro se širi nova vera – protestantizem. Krščansko ljudstvo se je ponovno delilo. To je še danes velika bolečina za Cerkev. Molimo tudi mi, da bo med nami kmalu zavladala edinost.

Naloga:
Zmoli molitev Oče naš, da bi se kristjani razumeli med seboj!

Vprašanje (odgovor pošlji na smarnice.smarjekp@gmail.com):
Koliko zakramentov poznajo v veri za katero se je navduševal Janov oče Jernej?

Lokacija: